Ob zaključku šolskega leta je knjižnica Dobrepolje v sodelovanju z Osnovno šolo bratov Toneta in Franceta Kralja ter Občino Dobrepolje izvedla dogodek »Jaz berem«. Namen projekta je spodbujanje branja in širjenje bralne kulture med mladimi. Vsi drugošolci so bili povabljeni na slavnostni dogodek saj so tekom šolskega leta osvojili številna znanja ter med drugimi postali samostojni bralci. Slednjih je bilo v naši občini v letošnjem šolskem letu 49. Spoznali so skrivnostni svet črk tako tiskanih kot pisanih in s tem odklenili skrinjo oziroma zakladnico modrosti. Gre za pomembno življenjsko prelomnico saj samostojno branje omogoča samostojno pridobivanje znanja. Drugošolci so se zavzeto učili brati skozi vse leto pri tem pa so jih vodile in spodbujale učiteljice, ter seveda starši. Izjemno pomembno vlogo ima skupno branje otrok in staršev. Otroci so na slavnostnem dogodku z navdušenjem prisluhnili namiznemu gledališču – kamišibaju v izvedbi Maruše Pušnik. Kamišibaj je posebna oblika pripovedovanja zgodb ob slikah, ki izhaja z Japonske. Ilustracije so vložene v lesen oder (butaj), pripovedovalec (kamišibajkar) pa ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi. Maruša že vrsto let deluje in se izpopolnjuje na področju kamišibaja, ki postaja vse bolj priljubljena oblika pripovedovanja pri nas. Njene zgodbe in ilustracije so v večini avtorske. Prihaja iz Muljave in med drugimi širi tudi Jurčičeve pripovedi tako so otroci med drugimi prisluhnili zgodbi »Kako je Krjavelj hudiča na dva kosa presekal«. Zelo dragocene je Marušino pripovedovanje v narečju. Vsi otroci so po predstavi prejeli tudi priznanje in majico z motivom knjige, katera jih bo spominjala na njihov pomemben dosežek.
Zahvaljujemo se občini, šoli, predvsem pa vsem pedagoškim delavcem za sodelovanje in širjenje bralne kulture v naši občini. Knjiga še vedno ostaja temeljna nosilka znanja in branje pomembna vrlina, ki bogati tako posameznika kot širšo skupnost. Četudi otroci sedaj že znajo brati samostojno si vzemimo čas tudi za skupno branje. Branje s starši je namreč nekaj neprecenljivega.