V začetku junija smo v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje odprli razstavo Likovne skupine UTŽO z naslovom »Naši pomembni ljudje«. Razstava je nastala ob 30. obletnici občine Grosuplje. Članice in člani Likovne skupine UTŽO so si zastavili kar obsežen projekt najti, izbrati in upodobiti znane in zaslužne ljudi, ki so v preteklosti živeli v Grosupljem in s svojim delom zaznamovali življenje v kraju in njegov razvoj. Obiskovalce ob otvoritvi razstave je nagovorila predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje, gospa Marija Podvršič in še izrekla še posebno dobrodošlico sorodnikom portretirancev. Mentorica Martina Giulatti, akademska kiparka, je z nami delila vpogled v nastajanje umetniških del, Jakob Müller pa je podrobneje predstavil izbrane posameznike, katerih portreti so razstavljeni.
Likovno je razstava pestra. Umetniki so uporabili različne tehnike in pristope, od zelo realističnih upodobitev do portretov, ki so že na meji karikature. Vsem je uspelo ujeti značaj in duha upodobljencev. Sprehod po razstavi je tako potovanje v preteklost in življenja umetnikov, politikov, športnikov in drugih znanih ljudi.
Spremni tekst k razstavi je napisal Jakob Müller in v njem bolj podrobno predstavil življenja upodobljenih Grosupeljčanov. Ker je razstava domoznanska, bo na ogled vse do konca poletja v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje.
Naši pomembni ljudje
Na osnovi objavljenih zgodovinskih raziskav, védenja in sodelovanja smo ob tridesetletnici moderne občine Grosuplje sestavili listo naših pomembnih ljudi. Merila, na katerih temelji, so: delo, s katerim so pomembno prispevali k razvoju ali afirmaciji naše občine; čas: upoštevano je predvsem – vendar ne samo – obdobje od prvih občinskih volitev leta 1850 do danes; polnost življenja: upoštevani so samo pokojni.
Daleč najmočnejše področje delovanja 24 izbranih, je kultura, in sicer v zelo širokem pomenu: ustvarjalna, raziskovalna, izobraževalna, duhovna kultura ter izdajateljsko, založniško in uredniško delo. Drugo močno področje je gospodarstvo, zastopano s petimi zaslužnimi, po en vzornik pa je s področja politike, zdravstva in športa.
Naši pomembni ljudje so:
Mihael Šterleker, rojen ok. 1450, umrl 1516, notar, šmarski župnik, dekan kapitlja in oglejski arhidiakon hkrati, ki je tako zbral dovolj dohodkov, da je v Šmarju ustanovil in vzdrževal najmanj dvostopenjsko elementarno šolo. Med njenimi učenci je bil prav verjetno tudi Primož Trubar.
Franc Košak, rojen 1847, umrl 1914, štiriintrideset let župan občine Grosuplje: umestil je našo železniško postajo, odločilno sodeloval pri ustanovitvi naše osnovne šole in pri ustanovitvi naše požarne brambe, poskrbel je za krajevni vodovod in izboljšal cestno komunikacijo.
Josip Perme, rojen 1874, umrl 1940, odkritelj čudovite podzemne jame s kapniki, ki je jamo tudi razvil, opremil za oglede in neutrudno skrbel za njeno celovito turistično ponudbo.
Dr. Ivan Lah, rojen 1881, umrl 1938, avtor dolenjskega cikla črtic in novel, impresionistične lirske proze in zgodovinskih romanov.
Anton Šinkovec, rojen 1886, umrl 1944, podjetnik, lastnik in direktor terilnice, vrvarne in predilnice, prvega modernega industrijskega obrata v naši občini, ki se je razvijal in devet desetletji dajal kruha mnogim našim ljudem.
Dr. Franjo Podkoritnik, rojen 1893, umrl 1962, tri desetletja naš zdravnik, graditelj našega zdravstvenega doma, v času vojne več kot dva meseca vodja partizanske bolnice Franja pri Cerknem.
Louis Adamič, rojen 1898, umrl 1951, avtor mnogih zapisov in knjig o Združenih državah Amerike, o svetlih in temnih straneh ameriške demokracije, o narodih ameriškega naroda ter avtor knjige o kraljevi in knjige o komunistični Jugoslaviji.
Metod Dular, rojen 1899, umrl 1990, direktor, ki je rešil tovarno Motvoz in platno iz bankrota in jo uspešno razvijal vse do srede vojnih let.
Vinko Žitnik, rojen 1903, umrl 1980, pesnik podeželske narave, kmečkega življenja in religioznih pesmi; mnoge čakajo na knjižno objavo.
Ana Gale, rojena 1909, umorjena 1944, pesnica izpovednih, socialnih, vojnih in otroških pesmi.
Janez Šeme, rojen 1909, umrl 1998, avtor z etnološkimi motivi prepletene dokumentarne proze našega podeželja, kmečkih del in usod naših ljudi.
Dr. France Adamič, rojen 1911, umrl 2004, pobudnik in dolgoletni urednik Zbornikov z imenom naše občine, ki vsebujejo tehtno gradivo za našo kulturno, družbeno in gospodarsko zgodovino.
Jože Mulec/Logar, rojen 1911, umrl 2009, dvakrat direktor tovarne Motvoz in platno: v prvi polovici 50. let, da je izplavala iz povojne opešanosti, in drugič ob krizi na začetku 70. let, ko se je prestrukturirala na proizvodno industrijske embalaže.
Dr. Stane Mikuž, rojen 1912, umrl 1985, avtor Umetnostne topografije grosupeljske krajine, v kateri so predstavljeni naša sakralna umetnost in posvetni pomníki.
Alojz Nebec, rojen 1913, umrl 1997, prvi in dolgoletni direktor gradbenega podjetja, ki je razvilo lastno tehnologijo gradnje in zgradilo številne šole, železniške postaje, tovarne, fakultete, vojaške objekte, letališče Brnik in nad 4000 stanovanj.
Jože Gale, rojen 1913, umrl 2004, filmski režiser, ki je poleg drugih ustvaril tri filme o Kekcu; za prvega je 1951 na beneškem filmskem festivalu dobil mladinskega Zlatega leva; videlo ga je nad 800.000 ljudi.
Radko Polič, rojen 1919, umrl 1988, avtor romanizirane publicistike, kronist našega medvojnega in povojnega časa.
Cvetko Budkovič, rojen 1920, umrl 1980, glavni pobudnik in realizator glasbene šole na Grosupljem, raziskovalec naše šolske in kulturne zgodovine
Ludve Potokar, rojen 1923, umrl 1965, avtor odličnega romana o našem predvojnem podeželju ter kratke proze s tematiko vojne, begunstva in zdomstva.
Dr. Boris Kuhar, rojen 1929, umrl 2018, avtor knjige o vaški kulturi v naših Škocjanskih hribih, glavni urednik knjige o naših kapelicah.
Tone Bohinc, rojen 1931, umrl 2018, prvi grosupeljski župnik, graditelj moderne župnijske cerkve; njena arhitektura kaže tudi veliko njegove teologije.
Franci Škerlj, rojen 1941, umrl 2023, športnik kolesar, dvakratni zmagovalec dirke po Jugoslaviji, zmagovalec še 150 drugih dirk.
Dr. Edo Škulj, rojen 1941, umrl 2024, muzikolog, urednik in izdajatelj knjig o Škocjanski župniji.
Lučka Koščak, rojena 1957, umrla 2022, kiparka, ustvarjalka javnih in malih figur z očmi, obrnjenimi v svojo notranjost, v duhovni svet, zbranost in medčloveško povezanost, pa vrsto ženskih figur, od razdemoniziranih vešč do sodobne ženske, ponosne, močne in krhke, zmožne neskončne ljubezni; skupina njenih treh mogočnih figur, poimenovana Reminiscence, spomin na nekaj velikega, izjemnega, stoji ob Adamičevi cesti, bronasta deklica in deček pa sedita pred šolo v Žalni.
Lista naših eminentnih osebnosti ni ne popolna ne dokončna, saj je trajno odprta.
(napisal: J. Müller)
