Razstava panjskih končnic s pravljičnimi motivi avtorja Matjašič Franja je postavljena na ogled v prostorih knjižnice Dobrepolje.
Gospod Franjo Matjašič iz Vidma se s poslikavo ukvarja ljubiteljsko. Veliko prostega časa posveti čebelarjenju. Pri poslikavi upodablja predvsem junake in motive iz pravljičnega sveta. Pri tem junake iz različnih zgodb tudi povezuje in s tem ustvarja nove vsebine. Vsaka poslikava tako prinaša svojo pravljično zgodbo, ki jo preko poslikave pripoveduje avtor.
Poslikava panjskih končnic velja za avtohtono obliko umetniškega ustvarjanja na naših tleh. Gre za tradicijo slikanja, ki je pomemben del kulturne dediščine.
• Panjska končnica je poslikana deščica, ki zapira čebelji panj kranjič. Ljudska umetnost, ki je značilna za Slovenijo je nastala na Gorenjskem in slovenskem Koroškem, od tam pa se je razširila na ozemlje celotne Slovenije. Vsebina panjskih končnic je prepletena tako z zgodovino, legendami, domišljijo, človekovim vsakdanom in ljudskim izročilom.
• Najstarejše panjske končnice segajo v sredino 18. stoletja. Slike, ki so jih slikali preprosti in po večini samouki slikarji imajo po večini figuralne motive, znanih pa je več kot 600 različnih motivov, od katerih jih je približno polovica nabožnih. Pogosta je bila uporaba svetniških motivov, ki naj bi hkrati varovali čebele. Pojavijo se tudi prizori kmečkega vsakdanjika in praznovanj, upodobitve živali in izdelki ljudske obrti ter različni zgodovinski prizori.
• Poslikava panjskih končnic je imela izjemno funkcionalno vlogo, saj so lahko ljudje na tovrsten način med seboj razločevali čebelnjake in s tem tudi lastništvo nad panji. Panjske končnice imajo tudi praktičen namen, ker znajo čebele ločevati barve in tako lažje prepoznajo svoj panj.
