COBISS iskanje
COBISS iskanje

Predstavitev knjige Pripovedka o beli kači

Image3 1

Danes mineva 160 let, odkar je Josip Jurčič v literarni reviji Slovenski glasnik kot sedemnajstletnik objavil Pripovedko o beli kači, ki velja za njegovo prvo javno objavo. Sinoči, na predvečer tega pomembnega jubileja, smo v novi dvorani gasilskega doma na Muljavi predstavili Pripovedko o beli kači v prvi samostojni knjižni izdaji z ilustracijami naše bibliotekarke Maruše Pušnik in s spremno besedo literarne zgodovinarke in teoretičarke dr. Urške Perenič, hkrati smo v sklopu projekta Srečava se v knjižnici odprli tudi razstavo ilustracij, ki je do konca januarja na ogled v pravljični sobi knjižnice v Ivančni Gorici. Knjigo smo v Jurčičevem letu izdali v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica, Turističnim društvom Muljava in Krajevno skupnostjo Muljava.

Kot je pojasnila vodja Knjižnice Ivančna Gorica Ksenija Medved in urednica knjige, je ideja za Jurčičevo leto in nastanek novih knjig pri njej in v kolektivu zorela že nekaj let nazaj, ko so spremljali Prešernovo, Cankarjevo, Vodnikovo leto, Zavod “Prijetno domače” in Občina Ivančna Gorica pa sta idejo predstavila na Ministrstvu za kulturo. Izrazila je zadovoljstvo, da se je to zgodilo, da smo se tako povezali v občini in v Sloveniji ter da je Jurčičevo leto dalo obilo novih knjig, filmov, risank, iger, razstav. Predstavila je tudi svoje uredniško delo, izpostavila izbiro formata, ki sledi slovenski zbirki “Čebelica”, izgled platnic je v lesu, bukev v besedilu je namreč simbol slovenske trdoživosti in izraz za knjige, spojne platnice v barvi diamanta iz krone bele kače, ki je simbol zmage nad zlom. Pripovedka je polna simbolov in arhetipov, k razmišljanju pa nam pomaga spremna beseda dr. Urške Perenič, ki se ji je jo zdelo pomembno vključiti v besedilo.

Dr. Urška Perenič, ki je pred kratkim izdala monografijo Josip Jurčič: Pripovednik svojega in našega časa, je poudarila, da je Josip Jurčič pomemben vseslovenski avtor in da mu pripada prvenstvo na več področjih. Je namreč avtor prvega slovenskega romana, prvega slovenskega zgodovinskega romana, prvega zgodovinskega romana v obliki feljtona, ustvaril je generativni vzorec turške povesti, Jurija Kozjaka. Pojasnila je, da je Jurčič meščanski avtor, ki odpira večno aktualna vprašanja. »Kamišibaj ilustracije so zelo primerne za Pripovedko o beli kači, saj je Pripovedka o beli kači nekaj, kar je Jurčič povzel po ljudskem izročilu, ki se je ohranjalo ustno, kamišibaj pa je umetnost (ustnega) pripovedovanja zgodb,« je komentirala zasnovo predstavljene knjige. Publiki je priznala, da ji kot srednješolki Deseti brat ni bil preveč všeč, kar se je kasneje, spremenilo, njeno najljubše Jurčičevo delo pa je Kloštrski žolnir. Kot profesorica na fakulteti v svoja predavanja veliko vključuje Jurčiča in kot zanimivost je omenila, da so njeni študenti v tem letu morali prebrati vsa njegova dela.

Maruša Pušnik je publiki v muljavskem narečju odigrala kamišibaj Pripovedka o beli kači, v katerem je bilo mogoče videti vse ilustracije iz knjige. V uvodnem delu pogovora je predstavila kamišibaj in povedala, da je to pravzaprav namizno gledališče, oblika pripovedovanja zgodb ob slikah, ki izhaja z Japonske. V Slovenijo je prišel relativno pozno, leta 2013 sta ga pripeljala in razširila Igor Cvetko in Jelena Sitar iz Gledališča Zapik, pri njiju se je izobraževala tudi ona. »V japonščini ‘kami’ pomeni papir, ‘šibaj’ pa gledališče. Ilustracije so vložene v lesen oder, ki se imenuje butaj,« je podučila zbrane in dodala, da se pripovedovalec imenuje kamišibajkar. Doslej je ustvarila 18 kamišibajev, od tega štiri na podlagi del Josipa Jurčiča. Slišali smo, da je že izbrala naslednjo Jurčičevo pripovedko, ki jo bo prelila v kamišibaj. Katera bo to, ni hotela izdati. Sicer Pušnikova s kamišibaji obiskuje vrtce in šole, igra jih v knjižnici in na Jurčičevi domačiji v času organiziranega pohoda po Jurčičevi poti, letos se je udeležila festivala kamišibaj gledališča v Beli krajini in mednarodnega kamišibaj festivala Beli delfin v Piranu.

Predsednik KS Muljava Janez Drobnič je zbranim izrekel dobrodošlico, pomembnost Jurčiča in jezika je izpostavil podžupan Občine Ivančna Gorica Tomaž Smole, predsednik Turističnega društva Muljava Gašper Erjavec pa je dejal, da Muljava in tudi njihovo društvo živi z Jurčičem ter da si želijo sodelovanja s širšo skupnostjo še naprej.

Vsa dvorana je Maruši Pušnik čestitala za prvo knjigo, ki jo je ilustrirala, nekdanja in sedanja direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Roža Kek in Urša Emeršič pa sta jo tudi nagovorili. Dogodek so glasbeno obarvale članice godalnega kvarteta Glasbene šole Grosuplje: Špela Janša (mentorica), Manca Boh, Klara Maver in Urša Hren. Obiskovalci so po predstavitvi poleg knjige prejeli tudi Jurčičeve kroglice in svinčnike, ki jih je podaril Zavod Prijetno domače.

Knjiga je naprodaj po simbolični ceni 10 evrov v Knjižnici Ivančna Gorica.