V Tednu slovenskih splošnih knjižnic (15.11. – 20. 11. 2021) smo avtorici knjige “Josip Jurčič: Pripovednik svojega in našega časa”, Urški Perenič, kot gostitelji Jurčičevega leta postavili tri vprašanja in nastal je kratek intervju.
Zakaj se vam je naš rojak, Josip Jurčič, tako priljubil, da ste se ga odločili podrobno raziskati?
Josip Jurčič me že precej dolgo spremlja, saj mi je najbližje 19. stoletje in slovenska književnost 19. stoletja, s katero se specialno in največ ukvarjam. Ne gre samo za Jurčiča, gre za vse klasike slovenskega realizma in tudi druge avtorje, ki so sočasno ustvarjali. Jurčiča vselej vključujem tudi v svoja predavanja, zlasti ko razlagam konstituiranje slovenskega pripovedništva, kjer ima Josip Jurčič nespregledljivo vlogo.
Napisali ste sicer knjigo, kako pa bi na kratko povedali, kdo je bil in kakšen pomen ima Jurčič za Slovence?
Letos je bilo že večkrat povedano, da mu pripada prvenstvo na več področjih. Je avtor prvega slovenskega romana, prvega slovenskega zgodovinskega romana, prvega zgodovinskega romana v obliki feljtona, govorimo o Ivanu Erazmu Tatenbahu, ustvaril je generativni vzorec turške povesti, Jurija Kozjaka, in z njim spodbudil nadaljnjo produkcijo turške povesti, za katero je skrbela zlasti prva slovenska ljudska založba Mohorjeva družba. Bil pa je ne samo literat, temveč tudi pomembna kulturna in navsezadnje politična figura svojega časa. Pomemben se mi zdi tudi zato, ker je bil združevalen. Vključen je bil praktično v vse narodne ustanove tistega časa, odprt, sodelovalen na vse strani; če omenim samo Slovensko čitalnico v Ljubljani, Društvo Sokol, Slovensko matico, Dramatično društvo, bil je denimo tudi mestni odbornik v Ljubljani. Bil je inovator na področju slovenskega pripovedništva, hkrati pa je tudi poskrbel za kontinuiteto žanrov, ki jih je pomagal konstituirati. Po njem slovenska literarna krajina preprosto ni bila več enaka, kar pomeni, da je imel takšen ali drugačen vpliv na sodobnike in tudi poznejše literarne ustvarjalce.
Knjigi ste dali naslov “Josip Jurčič : pripovednik svojega in našega časa” in s tem povedali, da je Jurčič aktualen. Povejte nam, zakaj naj bi knjigo kupili (sploh v naši občini) in kaj lahko Jurčič iz 19. stoletja da sodobnemu človeku?
Jurčič je kanonski avtor, kar pomeni, da je njegovo delo in njegov pomen prerasel neke časovne zgodovinske okvire in da ima nek občečloveški pomen. Vprašanja, ki jih naslavlja Jurčič v svojih delih, so univerzalna in v tem smislu je Jurčič enako tudi del naše sodobnosti in našega literarnega sveta. Zakaj bi knjigo kupili? Zato, ker sem jo pisala z mislijo na kulturno zainteresiranega bralca, čeprav gre za literarno zgodovinsko študijo, saj sem literarna zgodovinarka, je knjiga, tako si predstavljam, spisana v slogu, ki bo nagovoril vsakega bralca, ki ga tematika vsaj nekoliko zanima. V knjigi pravzaprav oživim figuro Josipa Jurčiča in spremljamo ga skozi vesele in bridke ure njegovega življenja. Ravno tako pa skušam pred bralcem razgrniti njegovo pripovedništvo kot celoto, tako da bi se bralec res dodobra seznanil tako s čisto osebnostno platjo tega velikega pisatelja kot tudi z njegovim delom, skozi katerega živi do danes. Morda lahko dodam še to, da je Jurčič svoje življenje dal za knjige, zato bi bilo zelo lepo, če bi tudi sami tako ceniti slovensko knjigo.
Več o knjigi pa na spletni strani založbe in v naslednjem posnetku.
Ksenija Medved
