COBISS iskanje
COBISS iskanje

Razstava domoznanskega krožka UTŽO Ivančna Gorica: Začeli smo s kaščami

V knjižnici Ivančna Gorica bomo v ponedeljek, 25. oktobra 2021, ob 10. uri odprli razstavo Začeli smo s kaščami, ki so jo pripravili v domoznanskem krožku UTŽO Ivančna Gorica. Na ogled bo do konca novembra. Posvečena je prvi mentorici tega krožka Tatjani Kordiš (1944–2020).

Slovenska krajina je gosto posuta z različnimi stavbami. Tudi po vaseh in večjih naseljih lahko vidimo zgradbe, ki imajo pestro zgodovino in so zgovorne pričevalke življenja naših prednikov.

Posebno pozornost zbujajo še ohranjeni primerki starih kašč – dolenjska posebnost: majhne, lične, bolj ali manj ohranjene, največkrat lesene zgradbe, ki stojijo v neposredni bližini ostalih gospodarskih poslopij na kmetijah in pričajo o gospodarskem statusu kmetije.

Ker sodijo kašče med izjemno ogrožen del nepremične kulturne dediščine, so na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica, v okviru študijskega programa v letu 2016, ustanovili domoznanski krožek.

Prva mentorica krožka je postala gospa Tatjana Kordiš. Z vso vnemo in zagnanostjo se je, skupaj s šestimi članicami krožka, lotila predlaganega projekta »Kašče v občini Ivančna Gorica«. Metodologijo dela in raziskovalne cilje jim je uvodoma pomagal oblikovati mag. Dušan Štepec, univ. dipl. etnolog in kulturni antropolog ter profesor umetnostne zgodovine.

Po nenadnem in prezgodnjem Tatjaninem slovesu je vodenje krožka in projekta prevzel mag. Štepec in kmalu bo luč sveta ugledala prva strokovna monografija s področja kulturne dediščine v občini Ivančna Gorica s pomenljivim naslovom »Kadar pride mesec maj, vpraša, če je še v kašči kaj«, posvečena prvi mentorici, Tatjani Kordiš.

Domoznanstvo pa ni ostalo le pri kaščah, kot je razvidno z razstave projektov tega krožka. O njihovi aktualnosti presodite sami.

 

TATJANA KORDIŠ (19. 5. 1944–25. 8. 2020)

Življenjska pot

Tatjana Kordiš se je rodila v Ljubljani, zgodnja o

troška leta preživela v Črni gori, potem pa se preselila v Slovenijo. Doštudirala je biologijo ter se najprej posvetila poučevanju. Veliko je tudi pisala (pretežno o naravoslovju), npr. za Veselo šolo in poučne otroške knjižice o naravi. Kasneje je urejala učbenike za biologijo za osnovno šolo in bila tudi avtorica nekaj teh publikacij.

Domoznansko delo

Leta 1999 se je po upokojitvi iz Ljubljane preselila na Vrh, kraj blizu Vira pri Stični. Že kmalu se je začela zanimati in zavzemati za prepoznavnost in zaščito bližnjega V

irskega studenca in stiške človeške ribice. O tem je pisala v občinski časopis Klasje pa tudi drugod. Skupaj z nekaterimi drugimi ji je uspelo, da je bil Virski studenec vpisan kot naravna vrednota državnega pomena.

Zelo jo je zanimala tudi arheologija. Napisala je knjižico Kavčeva domačija na Vrhu (2013), v kateri je popisala znamenito virsko mesto v času železne dobe. Kordiševa je bila tudi vodička po Cvingerju in veliko je prispevala k populari

zaciji naše slavne arheološke preteklosti. Tako je za šolarje pripravila obšolsko dejavnost Po sledi virskih železarjev (prazgodovinski dan), za kar ji je Slovensko arheološko društvo leta 2019 podelilo Zahvalno listino (ob tem tudi Osnovni šoli Stična).

Bila je pobudnica in urednica domoznanskega portala e-stična, začela pa je tudi z domoznanskim krožkom v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. Tako je skupaj z domoznankami zadnja leta raziskovala kašče v občini Ivančna Gorica, naselje Ivančna Gorica in Suho krajino.

Veliko je sodelovala tudi s Knjižnico Ivančna Gorica, največ v zvezi s prej omenjenim krožkom, ki se je srečeval tudi v knjižnici. Ga. Tatjana je knjižnici podarila zvezane snopiče vsebin, ki so bile objavljene na e-stični, posthumno pa tudi gradivo, nastalo pri delu domoznanskega krožka. Za vzorno sodelovanje z ivanško knjižnico in njeno pomembno domoznansko delo je leta 2020 prejela naziv Domoznanski ambasador Knjižnice Ivančna Gorica.