V sredo, 21. septembra 2022, vas ob 19. uri vabimo v knjižnico Dobrepolje na predstavitev knjige Na krilih poguma: zgodbe slovenskih letalcev avtorjev Boruta Podgorška in Marka Malca.
Knjiga Na krilih poguma je tretja knjiga iz zbirke Zgodbe slovenskih letalcev.
V njej je zapisanih devet zgodbe posameznikov, ki so vsak na svoj način pripomogli k razvoju slovenskega in jugoslovanskega civilnega in vojaškega letalstva. Namen avtorjev, Boruta Podgorška in Marka Malca, je bil, ohranjanje spomina na slovensko letalsko preteklost. Ta je zelo bogata, a hkrati po najinem mnenju premalo ohranjena v knjižni obliki. Literature, ki bi na poljuden, a hkrati strokoven način ohranjala spomin na slovenske letalce, ni veliko.
V knjigi Na krilih poguma sta zapisala zgodbe o Pavlu Kavčiču, ki je bil med prvimi strojnimi inženirji v Sloveniji. Študiral je v Brnu in Pragi, deloval pa v Parizu, Novem Sadu in Zemunu. Njegovo življenje je zaradi časovne oddaljenosti zavito v tančico skrivnosti, saj avtorjema kljub številnim fotografijam, na katerih nosi pilotski kombinezon, ni uspelo najti pisnih dokazov, da je bil tudi pilot. Bogomil Jaklič je bil Maistrov borec, pilot-lovec, preizkusni pilot in učitelj letenja. Rojen je bil v Podgorici v Dobrepolju. Bil je sin pisatelja, gospodarstvenika in politika Frana Jakliča. V zgodovino jugoslovanskega letalstva se je zapisal kot eden njegovih tvorcev.
Ivan Koroša je bil predvojni hidroletalec, medvojni strelec v ameriškem bombniku B-24 in poveljnik 1. eskadrilje 421. jurišnega polka Jugoslovanskega vojaškega letalstva ter povojni preizkusni pilot. Mirko Komjanc iz Števerjana pri Gorici je zaradi zgodovinsko političnih delitev postal pripadnik italijanske države. Vpoklican je bil v njeno vojsko, kjer je končal podoficirsko letalsko šolo. Kot podporočnik pilot se je bojeval v Eritreji, Etiopiji in Britanski Somaliji. Kljub temu, da se je bojeval na italijanski strani, svoje slovenske pripadnosti ni nikoli zatajil. Milan Polak je željo, da bi postal pilot, izpolnil na šolanju v Sovjetski zvezi, kjer se je izšolal za bombniškega pilota. Svojo letalsko kariero je končal kot predavatelj na vojaški letalski akademiji. Heljo Godnič je bil partizan, bolničar spremljevalec, inovator, konstruktor in ljubiteljski letalec. Samostojno je izdelal dva žirokopterja in z njima tudi poletel. Maks Arbeiter je kot učitelj letenja v Zveznem letalskem centru v Vršcu postavil temelje jadralnemu šolstvu in obenem dosegel vrhunske rezultate v jadralnem letalstvu v Evropi, Jugoslaviji in Sloveniji. Po poklicu je bil profesionalni pilot, večino časa pa je posvetil šolanju jadralnih in motornih pilotov. Dve leti je šolal tudi pilote v Burmi. Slavko Mašera je bil major jugoslovanskega vojaškega letalstva in nosilec zlate značke pilota inštruktorja. Kot pilot inštruktor je izšolal na ducate mladih pilotov v Jugoslaviji in Zambiji. Marjan Bizjan je v zraku preživel zelo veliko časa, neprekinjeno skoraj dve leti in pol svojega življenja. Za njim je izjemna pilotska kariera, ki se je začela na letališču v Mostah, od koder je poletel kot jadralni in športni pilot. Kot prometni pilot je v Adrii Airways dosegel vse, kar se je doseči dalo.
Opus letalcev, ki so zbrani v tej knjigi, je zelo pester in pokriva časovno obdobje od leta 1916 do leta 1993. Njihove izobrazbe in poklici so bili raznovrstni, njihovo delo pa zelo cenjeno in spoštovano. Z izborom opisanih letalcev sta avtorja poskušala zajeti čim širše strokovno področje, na katerem so delovali, in tako pokazati njihovo medsebojno odvisnost in hkrati povezanost.
