Na tokratnem medgeneracijskem branju v Zavodu sv. Terezije v Dobrepolju smo izpostavili literarna dela, ki vključujejo lik in motiv žene oziroma matere. Lik matere je tako med pisatelji kot pesniki izjemno pogosto prisoten in opisan. Največkrat je to dobrotna, skrbna mati, ljubeča mati, h kateri se otrok zateka v stiski, ji odkriva svoje najgloblje skrivnosti srca, njene besede in nauki pa so življenjsko vodilo. O njej so med drugimi pisali France Prešeren, Ivan Cankar, Srečko Kosovel, Tone Pavček … Učenci 6. b razreda pod vodstvom mentorice Eme Sevšek so doživeto prebrali pripoved iz slikanice Mama, ki je deževala, pisatelja Joseja Luisa Peixota, ki prikazuje brezpogojno materinsko ljubezen. Petnajst izvodov knjige sta šolska in krajevna knjižnica dobili v dar od Društva bralna značka in Javne agencije za knjigo z namenom spodbujanja medgeneracijskega branja. Člani bralnega kluba Dobrevoljci, ki deluje v okviru knjižnice Dobrepolje, pa so brali poezijo in kratko prozo, ki je posvečena materam. Branja so se udeležile gospa Ivanka Zrnec, gospa Pavlina Novak, gospa Mojca Vidrih, gospa Stanka Kuplenk. Pesem Kajetana Koviča je deklamirala učiteljica Ema Sevšek, kratek odlomek iz Prežihove črtice Solzice pa knjižničarka Jasmina Mersel Šušteršič. Kot vedno je stanovalka zavoda gospa Tončka Kastelic zbranim prebrala svojo novo avtorsko pesem z naslovom Slovenska žena. Neizmerno se je razveselila tudi svojega pravnuka Timoteja, ki je skupaj s šestošolci prišel na branje. Dogodka se je udeležila na povabilo učenca Žana tudi njegova babica, kar je medgeneracijskemu druženju dodalo še posebno dragoceno noto. Ob koncu smo vsi skupaj zapeli še dobro poznano pesem Jaz pa grem na zeleno travco pod vodstvom učiteljice glasbene vzgoje Maje Hrovat. Skupno medgeneracijsko druženje v Zavodu sv. Terezije je bilo izjemno doživeto, pristno in srčno.
Vsem ženskam sta v mesecu marcu namenjena kar dva praznika. Praznovanje dneva žena 8. marca se je začelo pred približno dvesto leti, za uradni praznik pa so ga razglasili leta 1910 v Köbenhavnu. Povezano je bilo z gibanjem za ženske delavske pravice. V naš kulturni prostor so ta praznik vpeljali po drugi svetovni vojni, pred tem smo praznovali le cerkveni praznik Marijinega oznanjenja, in sicer 25. marca, ki je bil hkrati materinski dan. Danes se je v javnem življenju pomen 8. marca zmanjšal, začel pa se je spet uveljavljati materinski dan. Praznik Marijinega oznanjena, imenovan tudi praznik pomladanske Marije, je povezan z dogodkom, opisanim v Svetem pismu, ko je angel prišel oznanit Mariji, da bo rodila sina. Prav zaradi te napovedi rojevanja in materinstva je praznovanje preraslo v materinski dan. Ljudje tudi pravijo, da na ta dan Marija zemljo odklene. To pomeni, da se začnejo dela na polju in v deželo vrnejo lastovke.
