Breza je že pri Slovanih veljala za simbol pomladi, čistoče in svetlobe. V maju so naši predniki zbirali njen mladi sok in ga dajali bolnim. Prav tako so jo hodili od 6. do 9. ure zjutraj objemat in ji predajali svoje bolezni, še posebej psihične. V maju ima breza največjo moč.
Mitologija in pripovedi o brezi govorijo spoštljivo. Brezo so sadili pred vrata kot varnostnika, imeli so jo za družinskega člana, verjeli v njene čarobne moči. Nikakor je niso “kar tako” obrezovali, saj bi se lahko razjezila. Za darove so se ji predniki vedno zahvalili.
Pesniki so, zavedajoč se njenih posebnih lastnosti in simbolike, radi pesnili o njej in še vedno je tako. Je pa breza tudi eden največkrat upodobljenih motivov v slikarstvu. Članice Kulturnega društva likovnikov Ferda Vesela Šentvid pri Stični so se odločile, da končno to storijo tudi same. S svojimi deli se v Knjižnici Ivančna Gorica predstavljajo: Slavica Bavdek, Manja Čamernik, Milica Javornik, Jelka Kastelic, Nada Kočar, Lidija Levec, Valentina Ljubotina, Saja Rikič in Ksenija Sever.
Razstavljalke so upodabljale breze v različnih letnih časih in različni intenziteti, od mirno speče, prebujajoče se, jesensko rumeno-oranžne do strastno zelene. V knjižnici v Ivančni Gorici, kjer so na ogled njihove slike, so prinesle posebno, pomirjujočo optimistično energijo.
Vabljeni k ogledu razstave do konca junija, mogoče ob pogledu na slike dobite še kaj več, saj vemo, da tudi umetnost zdravi, daje energijo.
Ob slikah so pesmi slovenskih pesnikov o brezah.
V mladih brezah tiha pomlad,
v mladih brezah gnezdijo sanje –
za vse tiste velike in male,
ki še verjejo vanje.
(Iz pesmi Ivana Minattija: V mladih brezah tiha pomlad)
Ksenija Medved
