Marjan Platovšek je bil desetletja izredno kreativen grafični oblikovalec s poudarkom na rešitvah logotipov in celostnih grafičnih podob. Takoj po upokojitvi pa je uresničil svojo dolgoletno željo po slikanju portretov. Po dvoletnem slikarskem ustvarjanju je presenetljivo hitro pripravil obsežen in kvaliteten opus slik s portretno motiviko, ki stilno sloni na ameriškem in evropskem pop artu. Torej pop artu, ki je v 70-tih prejšnjega stoletja vplival tudi na slovensko likovno umetnost in s svojo igrivostjo, satirično zbadljivostjo razbijal standardne vizualne in vsebinske pristope, katere je zakoličila tako imenovana “ljubljanska grafična šola”…
Marjan Platovšek je po strokovnem šolanju vizualnih komunikacij vseskozi razvijal smisel za risbo, kompozicijo, barvitost in napredno oblikovalsko estetiko. To znanje se danes odraža tudi na njegovih pop artističnih portretih znanih in manj znanih oseb. Iz njegovega opusa je torej razvidno, da ga je najbolj pritegnila popartistična umetnost in njen gonilni slikar, grafik Andy Warhole, s slikovitimi portreti, ki pomenijo sintezo mehanske fotografije in ročnega slikarstva ter grafike…
Navzlic transpoziciji realne podobe, motiv zadrži portretirančev duhovni, psihološki izraz, ki je najbolj opazen v upodobitvi oči in ustnic, v obliki nasmeška, smeha, vzhičenosti ali zamišljenega razpoloženja. Njegovi portreti nimajo zgolj dadaistični, ampak tudi realistično-impresionistični videz, ki zahteva ogled podobe z določene razdalje, kar pričara zaokroženo, tridimenzionalno anatomsko celoto obraza oziroma doprsne figure. Igra svetlobe in sence je na obrazu portretirancev zelo vznemirljiva in zaokrožena z umirjenimi ali razgibanimi ozadji…
Upodobil je vrsto prijateljev in znancev, tudi iz vrst popularnih osebnosti, uspeva pa mu tudi digitalno in slikarsko obdelana figura, povzeta iz oddaljene klasične likovne preteklosti. Če izpostavimo Platovškova najboljša likovna dela, katera je ustvaril v zelo kratkem in plodnem obdobju, ugotovimo, da na svojstven način nadaljuje odlično tradicijo slovenskega portretnega slikarstva.
Odlomki iz recenzije Staneta Jagodiča
