Online Seslendirme

iptv

Profesyonel Seslendirme

Ses Bankası

buy Instagram likes
Şehirler arası nakliyat
portugal golden visa
Paykwik Entrümpelungsfirma Paykasa Paykwik
Novice
Pasti zaslonov, vrednotenje virov, skrb za branje in jezik

Pasti zaslonov, vrednotenje virov, skrb za branje in jezik

Objavljeno dne: 12. november 2019

ZA UČITELJE IN VZGOJITELJE IZVAJAMO PREDAVANJA ALI NEFORMALNA SREČANJA, OKROGLE MIZE O NOVIH IZZIVIH MEDIJSKE VZGOJE

Kontakt: 031 707 978 (Ksenija), čas in obseg prilagodimo od pol ure naprej.

 

EVALVACIJA SODELOVANJA V OBČINSKI SKUPINI ZA NEKEMIČNE ODVISNOSTI PRI CENTRU ZA KREPITEV ZDRAVJA IVANČNA GORICA, 4. KONFERENCE KNOTS V ŠPANIJI, TRODNEVNEGA SIMPOZIJA ZBDS V MARIBORU, PRISPEVKA JERNEJA PISKA S KONFERENCE O KRITIČNEM MIŠLJENJU  NA ZAVODU SV. STANISLAVA, NOVOSTI S KONFERENC V NUK-U OKTOBRA (VSE LETA 2019) IN NAVEDENE LITERATURE OZ. VIROV, PREDVSEM NOVE KNJIGE SAMA RUGLJA Z ANALIZO DOGAJANJA NA KNJIŽNEM TRGU

 

Ksenija Medved, bibliotekar specialist
Vodja Knjižnice Ivančna Gorica

PASTI ZASLONOV, VREDNOTENJE VIROV, SKRB ZA BRANJE IN JEZIK: NOVI IZZIVI ZA UČITELJE, VZGOJITELJE, KNJIŽNIČARJE

MILENIJCI MED PASTMI IN IZZIVI

Igra črk pove, da so milenijci mili in leni (Bagola), a strokovnjaki poudarjajo, da si za težave in pravzaprav prazno življenje, niso krivi sami. Gre za splet okoliščin, ki so po mnenju strokovnjakov razdeljene nekako takole: so otroci blaginje, starši so jih vzgajali v obilju, v duhu permisije, s premiso, da so strašno posebni. Dobivali so medalje tudi za zadnja mesta, če niso dobili dobre ocene, so se starši večinoma pritoževali. Tisti, ki so že na trgu dela, imajo sedaj velike težave z avtoritetami, nekdo bi moral za njih »to« urediti, menijo, da jim še vedno vse pripada, da lahko zahtevajo – če sedalno vrečo, pa sedalno vrečo. Delovna mesta hitro menjajo, želijo »puščati sledi«, a se po njihovo vse odvija prepočasi. Ne vidijo, da je treba pot prehoditi, preden prideš na vrh. Ko ugotovijo, da niso »posebni«, se jim zniža samozavest, veliko je depresije, samomorov, pristnega veselja ni. Milenijci so znani po nerealnih pričakovanjih glede prihodnosti, vpogled v to, kako lahko sami prispevajo k temu, je redek. Sinke v svojih motivacijskih govorih na to temo pravi tudi, da bo v bodoče največji napredek, če bodo mladi žalostno rekli: «Paa, okej je, služba je kaar okej.«  Gre za veliko pomanjkanje pristnega občutka sreče ob delu samem. Poleg blaginje in  protektivne starševske vzgoje je za milenijce značilno, da je na njihova življenja usodno vplivala tehnologija. Milenijce povezujeta dve generaciji: celotno generacijo Y in prvi del generacije Z. Predstavniki te generacije so osebe, rojene med letoma 1980 in 2001. Glavna značilnost dveh vej milenijcev je ta, da je prvi del odraščal z računalniki, mobilnimi telefoni in video igricami, drugi del pa s tablicami, pametnimi telefoni in z aplikacijami. Skupna značilnost obeh je preobrazba komunikacije in smisla identitete. Ena najhujših značilnosti je velika nepotrpežljivost. Vse bi imeli takoj. Odraščali so ob Amazonu, filme se da prevrteti nazaj, celo vso sezono, zmenki so na socialnih omrežjih. Vse je »takoj«.  Za odnose, sodelovanje, da znaš odstopiti, ko je treba, upoštevati avtoriteto, vedeti, kdaj se boš vključil, kdaj si na vrsti ti, za to pač ni aplikacij. Ti procesi so zoprni, vijugavi in potrebujejo čas. Poleg tega milenijci še niso našli ravnotežja v »figitalnem«, pol fizičnem in pol digitalnem svetu. Če sedijo s prijatelji na večerji, položeni telefon na mizi sporoča: »Nisi mi pomemben.«  Če ne moreš brez telefona, pomeni, da si zasvojen. Če pogledaš na telefon, preden pozdraviš svoje dekle, si zasvojen. Zasvojenost zagotovo sčasoma uniči odnose. Kapitalistična, izkoriščevalska korporativna okolja vse le še poslabšajo, saj ni nikogar, ki bo popravljal, kar so zafurali družba in starši, če pa že, je inovativen in tudi on ne sodi v birokratsko okolje. Pred istimi oz. podobnimi izzivi so tudi delavci v izobraževalnih ustanovah. Zopet bi morali ustvariti okolja, v katerih se lahko zgodijo male interakcije v smislu odnosa, grajenja zaupanja, to pa so počasni procesi, kot bi umikali alkoholne steklenice za alkoholnimi steklenicami po razredih, zdravili zasvojene, sredi katerih morajo predelati še gore sistemsko zahtevanih učnih vsebin. Kar se tiče izobraževalnega sistema, gre za sistem, v katerem je mnogo deležnikov, rada bi osvetlila nekaj težav, s katerimi se srečujemo. Te težave so nove: odvisnost od zaslonov, ugrabitev pozornosti, nezmožnost prepoznavanja resnice, neznanje pri uporabi kritičnega mišljenja, nezmožnost poglabljanja, posledično manj branja, zaradi globalizacije in konkurenčnosti v svetu pa tudi izginjanje in neuporaba lastnega jezika, posledično izguba identitete. Te težave knjižnice načeloma znamo reševati, kako prikladno, tradicionalno:  preko medijske vzgoje. Vsekakor so to težave, s katerimi se moramo soočiti, v nadaljevanju so tudi predlogi za njihovo reševanje. (Prav posebej tematik, kot so nevarnosti na internetu, kraja identitete, pedofilija ipd., v pričujočem članku ne obravnavam. To je poseben zalogaj.)

 

TEŽAVA:  ODVISNOST OD ZASLONOV

Raziskave, pa tudi opažanja iz vsakdanjega življenja potrjujejo, da so pasti pri uporabi zaslonov podobne kot pri vsaki nezmerni uporabi. Najbolj nazorna je primerjava s hrano: potrebujemo jo za preživetje, a če pretiravamo, lahko od nje postanemo odvisni. Nezmernost je prav tako usodna pri zlorabah pijače, tobaka, drog. Odvisnost je dokazljiva tudi kemično. Čeprav pri uporabi zaslonov drog ne vnašamo v telo, se dopamin tvori pri uporabi.

Odvisnost se razvije tako, da se vzpostavi krog zadovoljevanja. Za dosego istega zadovoljstva potrebujemo vedno večjo količino substanc (dopamina) oz. vedno več časa za to, da »visimo na računalniku«.

Vključenost v socialna omrežja in mobilni telefon sproščata dopamin. Ko dobimo sporočilo, se počutimo super. Si depresiven in pošlješ sporočilo desetim prijateljem: »Oj. Oj. Oj.« Ker je občutek, ko dobiš odziv, super, preštevaš všečke, se vračaš po desetkrat, preverjaš in če Instagram ne napreduje, se sprašuješ: »Sem naredil kaj narobe? Me ne marajo?« Všeček je zadetek dopamina, zato se vračamo.

Dopamin je ista kemikalija, ki se sprošča, ko kadimo, pijemo, hazardiramo, in zelo, zelo zasvoji. Imamo starostne omejitve pri vseh treh naštetih zadevah, pri socialnih medijih in telefonih pa jih nimamo. To je isto, kot bi odprli zabojnik z žgano pijačo najstniku in mu rekli: »Postrezi si.« Pa recimo še najdemo izgovor: »Naj pije, da se umiri in da imam jaz čas za turško nadaljevanko.« Cele generacije so bile izpostavljene zasvojitvi. Alkohol ali droge ali dopamin pomagajo prebroditi velike notranje težave pri navezovanju stikov z drugimi. To pa se vtisne v možgane. Možgani so plastični, ne elastični. Ko so najstniki pod stresom, se ne obrnejo na osebo, ampak »na steklenico«, na socialna omrežja. Ker je dostop do njih tako neomejen, imamo sedaj cele generacije, ki ne vedo, kako navezovati stike: odnosi so površinski, trgovinski (lahko te kadarkoli zamenjam). Mladi niso dovolj vadili veščin za ustvarjanje odnosov.

Potem so tukaj še ugotovitve o razliki med zaslonskim in klasičnim branjem. Brskanje po spletu nam da občutek, da smo neznansko pametni in da obvladamo, smo v »flowu«, nekam pripadamo ipd., ti občutki so omamni, podobno kot pri preštevanju všečkov. Dogaja se isto, pri takem branju možgani postanejo lačni in kmalu bomo ugotovili, da se nismo več sposobni osredotočati, naša pozornost je razpršena, ne moremo se več poglobiti. Za klasično branje smo potrebovali »kondicijo«. Internet je sistem za motenje, klasično branje pa za vajo pozornosti, poglabljanje, vzgojo empatije.

REŠITVE ZA ODVISNOST OD ZASLONOV:

Otroke vzgajamo po pravilu 3-6-9-12 ali brez zaslonov.

Lata 2008 je psihiater Serge Tisseron ustvaril to pravilo. Pomeni nič zaslonov do tretjega leta starosti, pred šestim letom nobenih igralnih konzol, do devetega leta le didaktične igre ob navzočnosti odraslih, do dvanajstega leta nič interneta, potem pa zakodirana, kontrolirana uporaba.

Otroke vzgajamo v smislu čuječnosti; socialne veščine in čustvena inteligenca so stvar vzgoje.

V knjižnici je veliko knjig na to temo. O tem, kako otroke naučiti socialnih veščin, čustvene inteligence, so dobri nastopi Dana Siegla na youtubu.

Osveščamo odrasle in mladino o odvisnosti od zaslonov, ustanavljamo »Skupine za preprečevanje nekemične odvisnosti«.

V naši občini smo ustanovili »Skupino za nekemične odvisnosti«. Deluje pod okriljem ZD: Centra za krepitev zdravja. Združujemo delo s patronažnimi sestrami, Šolo za starše, psihologi, vrtci, šolami, socialnimi službami, društvom za preprečevanje demence »Spominčica«, sedaj še s srednjo šolo. Izšla je zloženka na to temo, deli se na roditeljskih sestankih, staršem tudi povemo nekaj besed. Psihologinja iz ZD Ivančna Gorica predava za starše pri nas. Kdaj so predavanja, lahko spremljate na spletni strani knjižnice: http://www.gro.sik.si. Za obisk me lahko kontaktirate na 031 707 978 (Ksenija)

V izobraževalnem sistemu so nam lahko v veliko pomoč portali, na katerih so različni promocijski oz. antipromocijski materiali na temo odvisnosti od zaslonov.

- Center pomoči pri prekomerni uporabi interneta

LOGOUT: https://www.logout.si/sl/

-Središče za varno uporabo interneta in mobilnih naprav

SAFE: https://safe.si/

-Varnost na internetu

VARNI NA INTERNETU: https://www.varninainternetu.si/

Starše in vzgojno-izobraževalne delavce seznanimo z obstojem »Centrov za zdravljenje odvisnosti«.

Klinika za zdravljenje nekemične zasvojenosti:

Miha Kramli, vodja klinike e-pošta: miha.kramli@zd-go.si

Tudi v lokalnem Centru za krepitev zdravja bodo pristopili k terapijam, podatki o psihologih in preventivnih programih so na http://sl.zd-ivg.si

Knjige na temo odvisnosti od zaslonov

Obstajajo mnoge knjige na temo nekemičnih odvisnosti in o preprečevanju le-te. V Knjižnici Ivančna Gorica so na voljo seznami in police, kjer te knjige stojijo posebej. So za različne starostne stopnje. Zelo jih priporočamo predvsem vzgojno-izobraževalnim delavcem, sicer pa za delo z otroki in mladimi pri pouku, za pogovore ipd.

Prepovedati uporabo mobitelov in zaslonov nasploh v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Ne poznam zakonodaje, a slišala sem, da v eni od šol ena od mam prepoveduje vzeti mobitel svojemu otroku. Verjetno je to čas, ko se moramo vključiti tudi v kake tokove aktivnega upora, zakonodajna prizadevanja, tvegati svojo kožo pri nekaterih odločitvah v dobro naslednjih generacij in posledično nas samih. Uporaba telefonov in zaslonov je v veliki meri prepovedana tudi za zaposlene v privatnem sektorju, v proizvodnji, javni sektor pa še ni uredil razmer.

Ogledi videofilmov na to temo v razredih in pogovor o problematiki:

Izredno priporočam za delo v razredu Simon Sinek: Vprašanje milenijcev (podnapisi v slovenskem jeziku)

https://klip.si/video/tezave-nove-generacije-rojene-po-letu-1984-ta-posnetek-si-mora-pogledati-vsak?fbclid=IwAR374Rvn9sZTGTQQWJipKFA7gk67r7rKcselIBo-143kwfLqYdtcSmiACjM

ali tega https://www.facebook.com/watch/?v=301316260295203. Filmov je kar nekaj, mogoče se kdo potrudi s prevodi, da bodo uporabni širše v našem okolju.

Pogovori o problematiki in ozaveščanje

Ozaveščenost je prvi korak k spreminjanju naših navad in samozaščita pred manipulacijami. Če česa ne vemo, tega pač ne moremo spremeniti.  Stvari moramo vzeti v svoje roke. Najprej se moramo naučiti odložiti telefone in se okleniti zakonskih pravic, s katerimi se zaščitijo uporabniki in demokracija.  Razpolovite razpoložljivost in podvojili boste razpoloženost.

Okrogle mize, konference, akcije, dnevi brez zaslonov

Želimo si konferenc, okroglih miz, pogovorov, akcij za vse, ki se srečujejo s tematiko.

Moj predlog za vabljenega predavatelja: Miha Kramli

 

TEŽAVA: UGRABLJENA POZORNOST

Ugotovili smo, kako nove tehnologije, zasloni delujejo na pozornost, sedaj pa poglejmo, kako vse to izkoristi oglaševalska industrija oz. prav vsak, ki želi lansirati dezinformacije, predvsem politika.

Oglaševalska industrija izkorišča poznavanje naših možganov, vplivajo in izkoriščajo pa predvsem naše plazilske možgane, torej del, v katerem že od pradavnine tičijo iste potrebe, to so: potreba po razmnoževanju oz. spolnosti, po užitku/zadovoljstvu (dopaminskem nagrajevanju), po pripadnosti krdelu/posnemanju (kar ustvarja trende).

Algoritmi zlorabe so: krepijo se teorije zarot, prevladujejo šokantni naslovi, strah pred delanjem napak (Cosmo ženska in Cosmo moški),  breaking news; informativne oddaje so narejene tako, da izločajo adrenalin. Vse to nas tako »napsihira«, da nam ugrabi pozornost, zmanjša samozavest, krade energijo, dviguje pa tesnobo, depresijo ipd. Sedaj ostane le še en korak: da se greš pomirit v shopping center, da si kupiš zadnji model torbice, oker t-shirt  in čevlje in vse, kar so ti med oglasi povedali, da te bo izpolnilo, naredilo boljšega, sprejetega, del krdela.

Že pisatelj in oglaševalec Beigbeder je v svoji knjigi 2.999 SIT nekaj let nazaj pisal o tem, da smo medtem, ko smo izgubili pozornost, izdelek postali pravzaprav mi. In še več, ne le, da nas izdeluje le oglaševalska industrija, marketing tak ali drugačen,  tega smo se naučili tudi sami: na spletnih straneh izdelamo svoj »brand«, se usloganimo, izberemo lepo fotografijo in se predstavljamo pod tistim, kar želimo. Mladi so v tem sedaj že zelo spretni, a tudi obremenjeni, saj se morajo že zelo zgodaj odločiti, kdo in kaj so. Če identiteto oz. po današnje »brand« preveč spreminjajo, lahko izgubijo sledilce.

Še ta podatek o ugrabljeni pozornosti: Naši možgani so instrument za izpolnjenost. Za to, da pri sebi ustvarjamo občutke smisla in poklicanosti, se moramo vsaj 45 minut poglobljeno in nemoteno osredotočati na nalogo, na svoje delo. Tako pademo v stanje, ki ga psihologi imenujejo 'flow', tok, ’pademo noter'.

Vsaka motnja, obvestilo, e-pošta, sporočilo ali klic v možganih povzroči, da se morajo ti naslednjih 25 minut ponovno umerjati in umirjati v to stanje. Zato se tudi, če imamo telefon zgolj na mizi, ne moremo spraviti v ta pomembni tok, ki skrbi za občutke naše izpolnjenosti. Mladi, ki so nevede zasvojeni s sodobno tehnologijo stalnih motenj, se čudijo, čemu je ta svet sploh namenjen.

Stalno rekrutiranje naše pozornosti je zelo donosen posel, kjer se dobički merijo v stotinah milijard evrov letno. Največja spletna podjetja, ki jim dopuščamo, da nam sledijo na spletu in beležijo podatke o naših klikih, odločitvah, obnašanju, željah, to kapitalizirajo tako, da jih prodajo naprej.

REŠITVE ZA UGRABLJENO POZORNOST

Organizirajmo akcije za ozaveščanje o ugrabljeni pozornosti

Lahko izdajamo zloženke (v naši lokalni skupnosti smo izdali zloženko »Pasti zaslonov«), branje knjig na to temo, organiziramo okrogle mize, konference ipd. Ugrabljeni pa so tudi podatki o nas. Facebook ima o vsakem izmed nas 22.000 podatkovnih točk, ki smo jih kot edinstveni digitalni odtis skozi leta udejstvovanja na njihovi platformi pustili za sabo. To je izjemno močno komercialno in politično orodje, ki pa je v njihovih rokah. In v rokah oglaševalcev in političnih strank, ki so pripravljeni plačati. Ozaveščenost je zato prvi korak k spreminjanju naših navad in v tem primeru tudi samozaščita pred manipulacijo. Če česa ne vemo, tega pač ne moremo spremeniti.

Izkoristimo množične medije za ozaveščanje o njihovih pasteh

Zavedati se moramo, da največ ljudi lahko rešimo prav na mestu zločina. Če se množični mediji izkoriščajo v slabo, se lahko tudi v dobro. Iznajdimo načine, marketing, komuniciranje z javnostmi, SEO ipd., izkoristimo orodje proti njemu samemu, za delo proti zlorabam.

Delujmo z zgledom: odložimo telefone in druge zaslone

Stvari moramo vzeti v svoje roke. Najprej se moramo naučiti odložiti telefone in se okleniti svojih zakonskih pravic, ki nas lahko zaščitijo. Izvajamo lahko pritisk na politike, ki morajo sprejemati zakone, s katerimi se zaščitijo uporabniki in demokracija. Predvsem pa moramo zaščititi mlade, ki so najbolj izpostavljeni brezsramni tehnologiji in vsebinam, ki nas z lahkoto zasvojijo.

Izklopljena naj bodo vsa obvestila družbenih medijev, vsa obvestila o elektronski pošti, celo SMS-obvestila. Čez dan si potem določimo po pol ure, da pogledamo elektronsko pošto, ali samo dvakrat tedensko. Tehnologija nam je vsilila utvaro, da moramo biti ves čas na voljo. To ni res. Mi nismo ‘narejeni’ za to, da smo nenehno v stanju pričakovanja, kaj bo naša naslednja naloga. Mi smo ustvarjeni za življenje, to pa je vedno v sedanjem trenutku.

Rekrutiranje pozornosti na bolj »zdrave vsebine«

Pozornost je potrebno rekrutirati na bolj zdrave vsebine, kot so preživljanje časa v naravi (tabori brez mobitelov), finomotorične spretnosti, ročna dela (tudi v okviru šolskih dejavnosti), branje, glasno branje, pogovori. Tudi, ko so zasvojenost in izguba pozornosti v tako kritični fazi, da pacient dobesedno živi, spi, je in »serje« za računalnikom (v plenice), zdravljenje vsebuje vse našteto. Preštudirajmo zopet izgubljen pojem »čuječnosti«.

Očesni stik, vzgoja srca, ohranjanje možganov za starše

Očesni stik ima globinske, zdravilne vplive, obstajajo tudi različne vaje, literatura, na youtubu so vredni ogleda kratki filmi Dana Siegla.

Pogovori o knjigah in tekstih na to vsebino, pisanje esejev, razmišljanje pri predmetih kot so filozofija, etika …

Predlagam knjigo Beigbeder: 2.999 SIT

Moj predlog za vabljenega predavatelja: Aljoša Bagola

 

TEŽAVA: KAKO LOČITI DEZINFORMACIJE (FAKE NEWS) OD PRAVIH INFORMACIJ

Knjižničarji se že od nekdaj zavedamo, kako pomembno je vrednotenje virov, medijska vzgoja. Ker pa dezinformacije negativno vplivajo tudi na demokratične procese, družbene razprave, premike  (primer Brexit) in evropsko samozavest, seveda pa tudi  na razmerja moči v politiki in ker postaja s pojavom digitalnih medijev komu in kaj  verjeti vse bolj tudi politično zapleteno, je bila ustanovljena Evropska komisija proti dezinformacijam. Žiga Turk je po samokandidaturi naš član. Evropska komisija ga je izbrala izmed 349 prijavljenih. Skupina ima 39 članov in predsednika iz 19 držav članic EU ter Švice in ZDA.

Decembra 2018 je v Bruslju Evropska komisija že predstavila Akcijski načrt (povezava v navedbah) proti dezinformacijam. Vzpostavili naj bi »sistem za hitro obveščanje« med državami, za podporo medijem in raziskovalcem, okrepili evropsko diplomatsko službo (EEAS), pa tudi skupine za analizo podatkov in vsebin, nadzorovali in dopolnjevali naj bi etični kodeks, ki so ga sklenile spletne platforme in oglaševalski sektor ter povečali  sredstva za ta namen.

18. januarja 2019 je bil Akcijski načrt prvič predstavljen na skupni seji DZ v Sloveniji. Seja DZ odbora za notranjo politiko in odbora za zunanjo politiko je imela o načrtu različna mnenja, tudi, da gre le za to, kako regulirati novice, da bi se krepila moč »Bruslja«. Letos smo gotovo bolj opazili in večkrat slišali slogan »Tokrat grem volit. eu«.

Te dni lahko prebiramo (Delo, 17. 8., str. 14), kako so pred volitvami na isti točki v ZDA. Internet je namreč neusmiljen, nenehno proizvaja nove modele zavajanja, zadnji je deepfakes, videoposnetki, ki so prirejeni z uporabo umetne inteligence. A vse kar se sprejema, predloge zakonov ipd., strokovnjaki označujejo kot ihtavost ali nemoč.

Naj sklenem z ugotovitvijo  Lenarta J. Kučiča: «Resnični motivi za množično nameščanje in uporabo nadzornih tehnologij so nadzor populacije, dobiček in moč. Obljuba večje varnosti je samo politični izgovor, ki je postal enako sprejemljiv za levi in desni del političnega prostora. Tudi v najbolj demokratičnih družbah. In še druga nevarnost, na katero opozarjajo strokovnjaki: da ljudje ne bodo verjeli ničemur več tudi, ko bo res.

Poglejmo raje ta hip na nekaj  pozitivnih učinkov političnih prizadevanj, to pa je dotekanje nezanemarljivih evropskih sredstev »za našo varnost«  tudi v naše sredine. Tako medije, sredstva kot modele izobraževanja lahko uporabimo za dobro.

Sredi marca letos (2019) je evropska komisija že podala prva dognanja in izvajala nekatere ukrepe. Ugotovili so, da je izraz lažne novice (fake news) neustrezen, uporablja se izraz dezinformacije.  V javnost so prišla priporočila za vrednotenje virov v obliki letaka. Imamo tudi že prevod.  Nekateri ga že uporabljajo pri medijski vzgoji. Skupina se je zavzela za kodeks pri delovanju spletnih platform, družbenih omrežij, npr. da bi okrepili vidnost zaupanja vrednih informacij konvencionalnih medijev in dostop do teh informacij, ter jih spodbuja k temu, naj bolje pojasnijo, kako algoritmi izbirajo novice na njihovih platformah. Na drugi strani pa so opozorili, da se je za vsako ceno treba izogniti cenzuri. Bomo videli, kam jih to pelje, z enakimi etičnimi dilemami smo se in se še vedno srečujemo tudi knjižničarji.  Za isto si prizadevajo »Novinarji brez meja« v svojih novih standardih. Prizadevajo si za ustavitev  trenda. Želijo dati prednost vsem, ki proizvajajo zanesljive novice in informacije, ne glede na njihov status.

REŠITVE:

Letak za ozaveščanje o prepoznavanju dezinformacij

Naj izpostavim in predstavim letak, ki ga je polovica udeležencev mednarodnega srečanja KNOTS-a že poznala in ga že imajo v svojem jeziku oz. ga uporabljajo pri medijski vzgoji, objavah (povezava v navedbah). O priporočilih se velja pogovarjati v razredih ipd.

Preveri vir:  Razišči spletni portal, preveri njegovo poslanstvo in poišči kontaktne podatke.

Preberi celo novico: Naslovi so lahko zavajajoči. O čem novica sploh govori?

Preveri avtorja: Preveri, kdo je avtor novice. Mu lahko zaupaš? Je resnična oseba?

Preveri datum: Ponatisnjene novice niso nujno aktualne.

Ozavesti predsodke: Razmisli, ali tvoja prepričanja vplivajo na presojo.

Preberi celo novico: Naslovi so lahko zavajajoči. O čem novica sploh govori?

Dodatni viri: Klikni na povezave v novici in preveri, ali potrjujejo informacije v novici.

Je to šala?: Če je novica preveč nenavadna, gre morda za šalo. Preuči portal in preveri avtorja.

Vprašaj strokovnjake: Vprašaj knjižničarja ali novico preveri na portalih za preverjanje informacij.

Model vrednotenja vira »Analiza spletnih strani«

Obstajajo še druge »finte«, modeli vzgoje ipd., naj omenim dandanes najpriročnejšo za mentorje, to pa je »Analiza spletne strani«. Tudi na konferenci so nas razdelili v skupine in dodelili spletne strani, ob njih pa nekaj vprašanj, za katere smo morali priti do odgovora. Težko jih vse predstavim tukaj, spletna stran se poišče, sprinta ali projicira, poleg so vprašanja v smislu: Ali je to reklama ali novica? Odgovori so v smislu:  Če je novica na spletni strani zgoraj, v bannerju oz. oglasni pasici, je to zagotovo reklamno sporočilo. Gre za »nativno oglaševanje«, nevsiljivo, “eko” oglaševanje, ki ne moti uporabniške izkušnje, vpeto pa je ponavadi v obliki zgodbe v vsebino strani. To je  sicer v redu, težje pa je, da se je ne loči od ostalih vsebin. Ostali znaki so še napis »Limited time only«  (omejen čas ponudbe).  Znak X v desnem kotu zgoraj pomeni, da  ponudbo po izbiri lahko zapreš. Cene v tekstu nakazujejo, da gre za oglas. Po navadi oglas nekaj prodaja in cena to sporoča. Če vsega tega ni, gre za pravi članek, poleg tega je načeloma tudi podpisan. Če je vse videti, da gre za članek, a je nekje napis, da gre za sponzorirano objavo, torej ga je plačalo neko podjetje, gre za reklamno sporočilo kljub podpisu.

Dobili smo tudi fotografijo z mutiranimi marjeticami in trditvijo, da gre za marjetice na področju jedrske nesreče. Naša naloga je bila, da ugotavljamo zanesljivost informacije. Pri delu s slušatelji seveda komentiramo, da je lahko fotografija od koderkoli, objavljeno pa je bilo na množičnem portalu, ki je bolj podvržen manipulacijam.

Pri tretji spletni strani smo preverjali vire. Na spletni strani Moveon.org so namreč objavili raziskavo, ki kaže rezultat ankete, da bi dva od treh lastnikov orožja v ZDA volila kandidata, ki zagovarja preverjanje kriminalne preteklosti. Iz tega so izpeljali trditev, da organizacija NRA (večinoma republikanci) ni v stiku s svojimi člani. Ob preverbi na Wikipediji ugotovimo, da organizacija MoveOn velikokrat prireja rezultate, celo »google rezultate«, sodeluje pri kampanjah, čeprav se proglaša za neodvisno itd. Ugotovimo tudi, da je anketo opravila ugledna agencija PPP. Ko preverimo še na njihovi strani, vidimo, da je objava realna. Bi pa lažje verjeli članku kot objavi na Twitterju.

Detektiranje dezinformacij z mentorji, pogovori o dezinformacijah, lansiranje dezinformacij v kontroliranih pogojih in opazovanje, kaj se z njimi dogaja

»Fake novice« so seveda dostopne dnevno in priročne, da jih analiziramo med poukom, v družbi prijateljev ali sami pri sebi  in opazujemo, kako so »zmontirane«. Po naravi so zabavne ali šokantne, takega poročanja je naša mladina navajena, zato bodo radi sodelovali pri razmišljanju. Sama sem vzela primer o domnevnem Rodetovem očetovstvu (zapis na podlagi popolne laži), zapis o tem, kako požar v Kemisu lahko povzroči porast gejevstva (avtorica članka je pomešala nepreverjeno teorijo in resnico in to »prodajala« kot resnico), predstavila pa sem tudi poskus širjenja lažne novice na Gimnaziji Vič o prepovedi uživanja svinjskega mesa zaradi spoštovanja do muslimanskih sošolcev, ki se mi zdi zanimiva zato, ker lahko tvorci opazujejo delovanje laži od začetka do konca. Seveda je dobro tudi take poskuse sicer delati »pod kontrolo«. Obstajal je tudi poskus, kjer so učitelji lansirali na splet napačne obnove.

Madžarska kolegica je navedla skrajni primer: zamolčanje černobilske nesreče in kako hude so bile posledice. (Zelo priporočam ogled HBO serije »Černobil«, ki se prične s stavkom: «Kolikšna je cena laži?«) Od črnogorske kolegice je bil nekoliko bolj zabaven članek o aligatorju v naravnem parku na višku turistične sezone. Novička se je na podlagi fotografije plastične igračke širila tako dolgo, dokler ni aligator postal prava zver. A tistemu, ki je utegnil verjeti, to verjetno ni bilo tako smešno. Spomnili smo se, kako rade nasedejo tudi starejše generacije (ni potrebno le delo z mladimi), ki so bile vzgajane v duhu, da se medijem verjame.

Ogled filmov in branje knjig na temo fake news in pogovori z mladimi o posledicah   

Serija Černobil je osnova, ogledati bi si jo morali vsi, prav tako denimo knjige Fake News ipd. V knjižnici smo pripravili že osnovni seznam, iz katerega bi lahko brali o temah.

Vizualna metafora kot metoda za vrednotenje virov »Ribja lestvica akademskosti«

Še enkrat sem kolegom na mednarodnem srečanju podrobneje predstavila metodo »Ribja lestvica akademskosti«. Primarno sem jo spoznala pri angleških kolegih v New Castlu, uporabljajo jo na univerzah. Tudi tokrat je požela nemalo pozornosti in dobila sem veliko vprašanj.  To je ena boljših metod za vrednotenje virov. Osnovna ideja je, da študenti, dijaki ali osnovnošolci dobijo vir, ki ga analizirajo v skupinah ali posamično. Najbolje je, da vsi analizirajo hkrati isto temo, a v RAZLIČNIH virih, denimo »mladost Josipa Jurčiča«. Najprej ob ilustracijah morskih bitij razpravljajo o virih na splošno. Nato dobijo posamezen vir v analizo za vajo, nekateri samo podatke iz Wikipedije, drugi knjigo o pisateljevi mladosti, tretji enciklopedijo, različno dolge članke na različnih medijih ...

Viru nato določijo videz tako, da ga narišejo v obliki morskega bitja. Vir je denimo velika ali mala riba, hobotnica, morski pes, ježek itd. Razmišljajo o svojem ULOVU, lastnostih in vrednosti. Določijo mu tudi globino/poglobljenost, saj ga narišejo v morski prerez ali le razmišljajo, ali je ta vir bolj pri vrhu ali nižje.  Pred sošolci nato svojo idejo tudi zagovarjajo. Izkazalo se je, da je metoda zabavna,  uporaba dobrih virov po takih vajah pa je poskočila na bistveno višji nivo. Več o tem sem pisala v: Knjižničarske novice, letn. 26, št. 5/6 (2016), str. 26–27, ppt pa dobite tukaj:

http://www.gro.sik.si/Portals/GrospuljeKnjiznica/Ribja%20lestvica.pdf

Na voljo sem tudi za dodatne informacije o praktični uporabi in predstavitve.

Sledenje dobrih praks na drugih šolah, v knjižnicah, družbi

Za branje predlagam tudi naslednji članek o konkretnih modelih s Standfordske univerze  https://purl.stanford.edu/fv751yt5934.

Novinarske delavnice

V naši občini že tradicionalno delamo novinarske delavnice, kamor povabimo novinarja, ki ne bo predaval le o iskanju »šokantnih» novic, opozarjamo na delo urednikov, na domačo produkcijo (saj vemo, kaj vse in v kakšni kakovosti vse izhaja), govorimo o kakovosti uredništev, o vrednotenju virov v vseh oblikah. V našem lokalnem okolju bomo ob obletnici začetka urednikovanja pri Slovenskem narodu povzdignili Jurčičevo novinarsko, uredniško, buditeljsko, raziskovalno  delo in pisanje, datum je občinski praznik, hkrati bo ob tem vseslovensko Jurčičevo leto.

Tveganje lastne kože

Velik vložek v družbo terja veliko angažiranja posameznikov, nasprotovanje sistemu, tveganja lastne kože. Nujno je,  da je med vsemi nami veliko pogovora, iskanja metod, modelov, sodelovanja, mentorjev (formalnih in neformalnih) in njihove pomoči pri vrednotenju virov, pa še vsega, kar smo ugotovili, da potrebujemo poleg kritičnega mišljenja, poguma za prevzemanje odgovornosti. Našo prihodnost je potrebno vzgajati in se samovzgajati v človeka resnicoljuba, večnega iskalca, presojevalca, saj smo spoznali, da smo mi problem, ki ga rešujemo. »Neo« je razvil reklamo, ki bi jo morali po mojem prepričanju prvi objaviti knjigotržci: «Ne iščite kanalov, ampak vsebine.« Prav to je cilj medijske vzgoje in to velja tudi za knjige. Obrnimo se k vsebinam, iščimo prave, bodimo večni iskalci odgovora na vprašanje, kaj so dezinformacije, kaj so prave informacije, kaj dobra literatura in kaj šund. Da to postanemo, pa bodimo najprej vsaj dobri – starši, vzgojitelji in bralci.

Moj predlog za vabljenega predavatelja sem: Ksenija Medved. Lahko se udeležite mojih delavnic, ko jih izvajamo v praksi, nekaj jih bo še letos na Osnovni šoli Stična. Izvedem jih tudi za skupino vsaj petih mentorjev. 

 

TEŽAVA: KRITIČNO MIŠLJENJE O KRITIČNEM RAZMIŠLJANJU

Lani je  izšel zbornik ob mednarodni konferenci v Zavodu sv. Stanislava, v katerem dr. Jernej Pisk obravnava temo na široko in najde za problematiko izbrane besede. Sama sem jih strnila v nekaj ugotovitev. Te ugotovitve so nujna osnova za vsakršno vzgojno delo, vzgojitelji in učitelji pa bi morali najti nešteto načinov za uporabo tega sredstva. Naj naštejem, kaj kritično mišljenje ni:

KRITIČNO MIŠLJENJE NI CILJ VZGOJE , AMPAK SREDSTVO: Cilj medijske vzgoje in šolske vzgoje nasploh je iskanje resnice in vzgoja značaja. Ko iščemo resnico, so potrebna še druga sredstva, denimo učenje logike, izkušnje, znanje. Zgolj prošnja ”Postani kritični mislec” ni dovolj.

KRITIČNO MIŠLJENJE NI ČRNO-BELO: Digitalni svet je binaren kot »enka ali ničla«, »belo ali črno«, »za ali proti«, zato resnice ali neresnice v digitalnem okolju ne moreš najti na ta način. Moralna vprašanja, politika, religija se lahko vrednotijo le znotraj človeka z vprašanji:  Kako jaz to gledam, razumem, slišim, interpretiram, kdo vpliva name, jaz sem “problem”, ki ga rešujem.

“KONTRIRANJE” NI KRITIČNO MIŠLJENJE: Če sile uperimo v nasprotovanje, potem to ni ljubezen do resnice. Ljubezen do resnice mora biti pomembnejša kot ljubezen do dvoma. Primer iz filozofije: Sofistični mladeniči so uživali v takih besednih in miselnih igrah, vlekli so misel sem in tja ter resnico in bližnjega raztrgali kot psi. Primer iz našega vsakdanjika: Prav »modno« je trganje po forumih, nič ni sveto, ne zdravniki, ne učitelji, niti dobitniki zlatih medalj, vse se da »raztrgati«.

LE KREATIVNO MIŠLJENJE NAS VODI DO ZNANJA: Samo kreativno mišljenje nas vodi v novi svet. Če bi bili veliki umi samo kritični, ne pa kreativni, bi bili še vedno v kameni dobi in »tolkli kamne«. Kreativno mišljenje ustvarja, kritika sama na sebi ni proaktivna.

KRITIČNO MIŠLJENJE NI POVEZANO Z NAŠIMI PREPRIČANJI, AMPAK LOČENO: Dober primer (Pisk J., 2018) Zamislite si, da bi študenti zaključili, da je Platon naredil napako v mišljenju, ker je uporabil žaljiv jezik, ko je govoril o sofistih. Poslušalec ne sme biti vezan na svoja prepričanja. Priti mora v “glavo, čevlje pripovedovalca” in poskušati razumeti.  Kritično mišljenje nas mora pripeljati daleč onkraj racionalističnega preračunavanja osebnih koristi  – do morale in znanja. (Zato lahko boli.) Pozor: Ločeno spoznanje (Prepričanje »Imam svojo glavo«) ima v tradiciji vlogo “hudičevega advokata, zvite kače«.

KRITIČNO MIŠLJENJE NI INDIVIDUALISTIČNO, AMPAK JE OBLIKA DIALOGA: Čeprav je mišljenje dialog s svojo dušo, pa se tega lahko naučimo le v družbi.

KRITIČNO MIŠLJENJE NI IDEOLOGIJA  (S SKOKOM V KRITIČNO MIŠLJENJE SE MORAMO SOOČITI S FIZIČNO REALNOSTJO):  Fizična realnost ni tako idealistična kot virtualni svet ali ideologije, ampak se navadno čuti, tudi boli.

KRITIČNO MIŠLJENJE NI ENAKO INTELIGENČNI KVOCIENT: Ni res, da samo visoko inteligentni lahko razmišljajo kritično. Mogoče pa ti nimajo empatije, sposobnosti branja (tudi med vrsticami), govorjenja, znanja in uporabe znanstvenih metod, razumevanja zgodovine,  literature, pomembnih idej in konceptov, ustrezne delovna etike  itd. Vse to namreč potrebuješ za kritično mišljenje.

REŠITVE ZA VEČ UPORABE UČNEGA POSTOPKA »KRITIČNO RAZMIŠLJANJE: Rešitev ne bi naštevala, te so v rokah vzgojiteljev, učiteljev, knjižničarjev, mentorjev. Naj se ne bojijo uporabiti avtoritete, razmišljati izven okvirov sistema, saj sistem ta trenutek pelje stran od kritičnega mišljenja, stran od resnice, stran od karakterja. Tema bi se morala obravnavati pri vseh predmetih, ne le pri filozofiji.

Moj predlog za vabljenega predavatelja: Jernej Pisk

 

TEŽAVA: SKRB ZA BRANJE IN JEZIK

Pred kratkim je izšla knjiga Sama Ruglja z naslovom Krčenje. V njem so sistematično popisani rezultati raziskav dogajanja na knjižnem trgu. Ob tem sem zapisala recenzijo na spletni portal »Dobreknjige.si«, in sicer:

Velja, da smo smučarska nacija, pa potem smo tekači, rokometaši, košarkarji, odbojkarji, potapljačice, narod kajakašev, podjetnikov, zbirka znanstvenikov, izumiteljev, »ni da ni«, nad vsem tem pa smo, vsaj do nedavnega bili, kot nas spomni dr. Samo Rugelj, narod knjige, literature, narod, ki je ponosen na svoj jezik. Narod »Sveta knjige«, »Naše besede«, prešeren narod. Pa je, glej ga zlomka, od leta 2008 pa do 2020 počasi, skrivnostno (za nekatere nas ne tako zelo skrivnostno), propadlo toliko in toliko založb, zapirale so se knjigarne, izhajati je pričelo vedno več slabih prevodov, vedno več »pofla«, vedno manj pa je bilo premišljene uredniške politike, kakovostnih izdaj, manj sploh izdajanja, sploh kupovanja, sploh vsebin, manj kakovosti, vse se je krčilo in krčilo in krčilo. In skrčilo v roku desetih let, kot bi sintetično (in ne belo) opral na devetdeset. Samo Rugelj, pisatelj, založnik, podjetnik, vizionar je s knjigo zajel in sistematično popisal kaj se je zgodilo: v številkah, argumentirano. Opiše, popiše slovensko knjižno pokrajino (zato je to tudi pravi učbenik, denimo za na bibliotekarski oddelek), naredi primerjavo med založništvom pred desetimi leti in sedaj, analizira, kaj vpliva na negativne trende, hkrati pa poda kar sedemnajst konkretnih predlogov za reševanje branja, kupovanja knjig in slovenskega jezika. In trendi? Po letu 2008 je izhajalo tudi po več kot 6000 naslovov novih knjig na leto, gospodarska kriza je povzročila padec za 1000 naslovov, znotraj obstoječih 5000 pa je, danes žal, množica učbenikov, knjig, ki jih izdajajo občasni in manjši založniki, samozaložniki, društva, muzeji, občine s priložnostnimi izdajami, pesniškimi zbirkami ipd., tu so še nekakovostne otroške in žanrske knjige v grosističnih prodajah »v akciji«, sofinancirane knjige v velikih institucijah itd. Skozi pravo založniško, uredniško in prevodniško sito ali politiko gre vedno bolj tisto, kar »se bo prodajalo«, saj so podrejeni pravi tržni logiki. Zato se število »pravih« (je razloženo) knjig v slovenskem jeziku v resnici ustavi nekje okoli tisoč, dva tisoč? Po grobih ocenah je slovenski knjižni trg po prihodku padel za približno štirideset odstotkov. Lokalne trende, vzroke in posledice postavi avtor, raziskovalec tudi v globalni okvir. Knjig se ne kupuje več tako in toliko kot včasih, slovenski jezik je postal bolj ovira kot orodje za poslovno in osebno samouresničitev, branje je prenaporen proces, potrebuje našo pozornost za razliko od opojnega (v pravem pomenu besede) plitvega srfanja po ekranih. Branje originalov v aktualnem času je privlačnejše kot branje prevodnih skropucal. Ne le mladi, celo del intelektualne srenje jezika nima za pomembno entiteto, učni, izobraževalni sistem pa vse skupaj le še poslabša. Ograj ni več, mladi in tudi ostali vse več beremo v tujih jezikih, elektronsko, na nas vplivajo različni dejavniki, od podnebja do drugačnega preživljanja prostega časa, zapovedi o minimalističnem opremljanju stanovanj, kamor knjige "ne pašejo." Če poenostavimo, knjiga, branje in jezik niso več vrednota, ki bi današnjega človeka ali politika (lokalnega ali državnega) nagovarjale v tej meri, da bi odprl denarnico in ohranjal v skrajnem primeru slovenstvo ali znanje ali svoj značaj. Avtor analizira do konca in še natančneje opiše človeka, ki je produkt teh razmer. To je človek, ki sicer veliko potuje, a stoka, da denarja za knjigo nima, človek, ki majčkeno še sledi trendom in bere, »kar berejo vsi«, zmagovalce torej (trendi seveda pomirjajo), sam pa nima energije ali volje za raziskovanje, človek, ki je tako utrujen od kapitalizma in zadovoljevanja vsiljenih potreb, tako utrujen od razpršene in ugrabljene pozornosti, da se raje sramoti z množičnim obiskom »Pr' Hostar« ali se tolaži v šopingu z nakupom čevljev. Ta človek meni, da je kritičen, ko trga po forumih celo zmagovalce in misleče, a pojma kritičnosti ne obvlada, sicer bi knjige, ki niso plod drage marketinške kampanje, kdaj le šle v promet. Ta človek, ta izdelek oglaševanja, ta "sfaliranec", "skrčenec", ta površna družba je potrebna saniranja, kot ugotovi avtor, poda tudi rešitve, ki bi jih morali pretresti skupaj kot družba. Knjiga je prelomno branje, postavlja prelomna vprašanja, ponuja prelomne rešitve, nujno pa, seveda, ni nič. Mnogokrat smo se Slovenci in Slovenstvo znašli na razpotjih. Kaj bomo storili, je odvisno od nas vseh. Naj bo: »Kdor ne bere, ni Sloven'c.« ali celo »Kdor ne kupi knjige, ni Sloven'c.« Hvala avtorju za dragoceno knjigo. Na portalu »Dobreknjige« priporočam, da si jo kupite, nekje je treba začeti!
Odlomek iz knjige

Prihodnost knjige še ni napisana in nismo nemočni opazovalci, ki le gledajo, kaj se dogaja mi sami smo tisti, ki stojimo za njenim nadaljnjim razvojem. (str. 196)

REŠITVE ZA BRANJE IN JEZIK:

Rešitve za ponovno oživitev klasičnega branja in uporabo domačega jezika so: krepitev šolskih knjižnic, skupinski obiski v knjižnicah, povezovanje z lokalnimi splošnimi knjižnicami, bralni klubi, pogovori o knjigah, glasno branje med šolskim procesom, vključevanje šol v vse nacionalne akcije, ki se tičejo knjige, branja. Pri uporabi virov kdaj dovolite le konvencionalne vire, razmislimo o drugačni bralni znački, domačem branju, raziskave kažejo tako pomemben pozitiven kot pomembno  negativen vpliv le-teh na ljubezen do branja. Naj bo veliko sodelovanja profesorjev s šolsko in lokalno knjižnico pri izdelavi seznamov aktualnih mladinskih knjig, sodelujemo lahko pri organizacijah kakih srečanj z avtorji, lahko pridemo v razred in je to del pouka. Zelo uspešna oblika je, da znani govorijo o knjigah, ki jih berejo »Pop slastice«, z osnovnimi šolami že veliko sodelujemo pri bralnih značkah, pri projektu »Zeleni bralec«, pri obiskih s knjižno in knjižnično vzgojo, pridemo tudi s kamišibajem, ki je primeren tudi za delo z resnimi teksti, vsako uro se da narediti v sodelovanju s knjižničarjem, ustanavljajte bralne klube, berite o aktualnih temah, kot so množična psihologija, zlorabe na internetu ipd.. Osredinite se na iskanje zanimivih vsebin. Čeravno iščemo hitro zadovoljstvo z dopaminom, pa naša duša še vedno potrebuje smisel. Smisel dajejo le zgodbe, zato iščimo vsebine, zbirajmo se okoli njih, vedno je lahko najti kaj, kar zanima večjo skupino.

Ponovno navajanje na branje, glasno branje, obiskovanje knjižnice … da bodo otroci ohranjali zdravje možganov:

Že male otroke vzgajamo v bralce, in sicer v smislu desetih bralnih zapovedi. Ne pozabimo na medsebojno glasno branje. Deset zapovedi pri nas delimo na kazalki, ko gremo v vrtce, na šole:

1. Kupi mi kdaj kako knjigo.

2. Naroči me na otroški časopis ali revijo.

3. Naredi mi knjižno polico.

4. Pojdiva skupaj v knjižnico.

5. Pomagaj mi izbirati dobre vsebine na medijih.

6. Ugasniva kdaj ekran in mi glasno beri.

7. Povej mi pesem, izštevanko, postavi mi uganko, zabavaj me z zgodbo.

8. Naj te večkrat vidim, kako bereš sam/a.

9. Pogovarjajva se o prebranem.

10. Beriva vse življenje, da bova več razumela in skupaj rasla.

 

  

VIRI OZ. PREDLAGANE VSEBINE ZA ŠTUDIJ, POGOVORE IPD.:

ADLER, Adam: Sužnji zaslona: kako nas tehnologija zasvoji in v krempljih drži industrija, Mladinska knjiga , 2019

CARR, Nicholas: Plitvine, Cankarjeva založba, 2011.

CHAPMAN Gary in Pellicane, Arlene: Družabno odraščanje: Kako vzgojiti družabne otroke v svetu zaslonov, Družina, 2015.

GOLD, Jodi: Vzgoja v digitalni dobi: Priročnik za spodbujanje zdravega odnosa do tehnologije /…/, Didakta, 2015.

EVALUATING online information: Exerscises of media literacy: Herrera del Duque: KNOTS, 2019

GALIMBERTI, U.: Besedo imajo mladi: Dialog z generacijo dejavnega nihilizma. - Ljubljana: Modrijan, 2019

GOLD, J.: Vzgoja v digitalni dobi. - Radovljica: Didakta, 2015

HRIBERŠEK, D.: Kaj je res? In kaj morda ni?. Delo, 60(188), str.14

KRITIČNO mišljenje v digitalni dobi: zbornik mednarodne konference ob petindvajsetletnici ponovnega delovanja Škofijske gimnazije in Jegličevega dijaškega doma ter desetletnici ustanovitve Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava. Ljubljana: Zavod sv. Stanislava, 2018

ORLOFF, J.: Vse, kar morate vedeti, če ste empat.- Celje: Zavod Gaia planet, 2019

Pogled, revija za starše, julij/avgust 2016.

RUGELJ, Samo: Krčenje: diktatura trga, erozija duha in slovensko knjižno založništvo: 2003–2020., Ljubljana: Cankarjeva založba, 2019

Repa, Jasna: Zasvojenost z internetom, Salve, 2010.

Spitzer, Manfred: Digitalna demenca: Kako spravljamo sebe in svoje otroke ob pamet,  Mohorjeva, 2017.

Tonioni, Federico: Ko internet postane droga: Kaj morajo starši vedeti, Zdravstveni dom Nova Gorica, 2013.

Vzgoja, revija za učitelje, vzgojitelje in starše, št. 81/marec 2019, tematska številka o digitalni zasvojenosti.

Žorž, Bogdan: Sodobno suženjstvo – sodobne zasvojenosti, Ognjišče, 2008.

DOBRI PRIMERI MEDIJSKE VZGOJE: https://purl.stanford.edu/fv751yt5934

PRIMER TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA V SMERI NADZORA: https://www.delo.si/sobotna/obraza-ne-morete-pustiti-doma.html

SEJA S PREDSTAVITVIJO AKCIJSKEGA NAČRTA: https://www.dzrs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VIII&type=pmagdt&uid=0CFEAE44F10691B5C1258389004D1A74

PRIMER LANSIRANE FAKE NEWS NA SREDNJI ŠOLI: https://siol.net/novice/slovenija/nic-vec-svinjine-na-gimnaziji-vic-kot-fake-news-465505

AKCIJSKI NAČRT EU PROTI DEZINFORMACIJAM: https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/disinformation_factsheet_sl.pdf

LETAK »KAKO PREPOZNATI LAŽNE NOVICE«
https://casoris.si/kako-prepoznati-lazne-novice/

ALJOŠA BAGOLA O TEM; KAKO JE NAŠA POZORNOST NAČRTNO UGRABLJENA:
https://www.metropolitan.si/scena/nasa-pozornost-je-nacrtno-ugrabljena/

VIDEOPOSNETEK O TEŽAVAH MILENIJCEV S PODNAPISI:
https://klip.si/video/tezave-nove-generacije-rojene-po-letu-1984-ta-posnetek-si-mora-pogledati-vsak?fbclid=IwAR3nZIBItTVhWVu8AHUtwR2whNgCOJF9x6P78lohFI8ShGVsWIyNARNk-8w

NAMIG ZA NAKUP KNJIGE Z RAZISKAVO O KNJIŽNEM TRGU IN BRANJU
https://www.bukla.si/knjigarna/druzbene-vede/knjiga-in-bralci-vi.html?fbclid=IwAR2eQbR2by_b4R8Zp_3BcXD1H4RkZseHDnw1oLHksHVrRuXLeU0QBJ9Ak5c

KAM JE IZGINILA STRAST DO JEZIKA IN TUDI O TEM, DA BI VSI PISALI, BRALI PA NE
https://www.delo.si/kultura/knjiga/kdor-veliko-bere-dobro-pise-174798.html?fbclid=IwAR2yunMGN9Q6H8OvoYeBnQwdOjLNS58upru8yexF8PMC5P36Z85IAxL3r5s

VEČ O PRAVILU 3-6-9-12
https://si.aleteia.org/2019/02/19/starsi-veste-kaj-pomeni-pravilo-3-6-9-12/?fbclid=IwAR2ae2ahdB6dYitiWOkqU80JG1U1q92yu1qoP25GtMQ74RJV5PQNEQ0B3hk

INTERVJU S TERAPEVTOM MIHOM KRAMLIJEM: O ODVISNIKIH OD ZASLONOV V SLOVENIJI
https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5bf9bb4f742de/zdravi-se-ze-devetletnik?fbclid=IwAR1eNKnhYB9Y2xifamQcG7FJV-n-gnOUucQ6ih61YQw9mQJsX9SEEM-1J34

TEŽAVE MILENIJCEV IN NARCIZEM PO VESNI GODINA
https://onaplus.delo.si/vesna-v-godina-ko-narcis-na-rajzo-gre?fbclid=IwAR3QOAUGdvI0I-W9C4u7FVMX0BxeCMFF4gP2SrMr71ZjE9wryO33DLabShs

VIDEOFILM O MOBILNIKIH, KI NA MLADE VPLIVAJO KOT KOKAIN
https://www.facebook.com/watch/?v=301316260295203

O NEUSKLAJENEM DELOVANJU SISTEMA
https://svetkapitala.delo.si/trendi/solstvo-bi-moralo-slediti-strategiji-slovenije-127075

O ESEJIH NA MATURI
https://www.delo.si/kultura/knjiga/kdor-veliko-bere-dobro-pise-174798.html?fbclid=IwAR1GZPTgvUTjdAA9g4etrXWaxCuam6ornSItOqHxlYylQuPLl_ljTYHH5uk

NA FACEBOOKU POSTANEMO OBJEKT MANIPULACIJE (ČE SE PUSTIMO 😊)
https://onaplus.delo.si/s-prisotnostjo-na-facebooku-postajamo-manipulativen-objekt?fbclid=IwAR3BdkkT8Ig91RrTFNWYrk2ktU8LKEcWLYtc02LVPHitRMmYmMdghZADAgc

KAJ SE BO ZGODILO, ČE NE BOMO RAZMIŠLJALI V SLOVENSKEM JEZIKU
https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/ce-ne-bomo-brali-v-slovenscini-v-njej-tudi-ne-bomo-razmisljali-183979.html?fbclid=IwAR1AGv8SZWyVXcpId-l5Xil9jAWhFcLX99ie-S-uUg6i8SpJuEdZ0GU74vc

POKLICI, KI JIH ČEZ 15 LET ZARADI DIGITALIZACIJE NE BO VEČ
http://www.zaposlen.com/poklici-ki-jih-cez-15-let-najbrz-ne-bo-vec.html

V PPTJU O KRITIČNEM MIŠLJENJU
http://www.zbds-zveza.si/kongres2019/data/34_Medved_Kongres_ZBDS_2019.pdf

PPT RIBJA LESTVICA AKADEMIČNOSTI
http://www.drustvo-bibliotekarjev.nevladna.org/data/upload/ribja_lestvica_akademicnosti.pdf

 

 

Theme picker

Text/HTML
Aktualne novice
Pater Branko Petauer: Samostan Stična pozimi (fotografska razstava)
V knjižnici Ivančna Gorica si lahko v mesecu decembru 2019 in januarju 2020...
3. december 2019
PRAVLJIČNO – IGRALNA URA (2-4 LET) (Grosuplje)
Vsak drugi in zadnji četrtek v mesecu, 17.30 Pravljični dogodek za mlajše...
22. november 2019
Pasti zaslonov, vrednotenje virov, skrb za branje in jezik
Za učitelje in vzgojitelje izvajamo predavanja ali neformalna srečanja,...
12. november 2019

Theme picker

Delovni čas

Mestna knjižnica Grosuplje
Adamičeva cesta 15
1290 Grosuplje
Tel. : 01 786 00 20
v. d. direktorica: Roža Kek
knjiznicagrs@gro.sik.si

Odprta:
pon., tor., sre., pet. od 8. do 19. ure,
čet. od 11. do 19. ure,
sob. od 8. do 13. ure.

V juliju in avgustu je ob sobotah zaprta.

Enota Ivančna Gorica
Cesta II. grupe odredov 17
1295 Ivančna Gorica
Tel. št. 01/ 787 81 21
Vodja enote: Ksenija Medved
sikivancna@gro.sik.si

Izposojevališča: Krka, Šentvid pri Stični, Stična, Višnja Gora

Odprta: 
pon., tor., sre., pet. od 8. do 19. ure, 
čet. od 11. do 19. ure,
sob. od 8. do 13. ure.

V juliju in avgustu je knjižnica odprta:
pon., čet., pet. od 13. do 19. ure,
tor., sre. od 8. do 14. ure,
ob sobotah je zaprta.

Enota Dobrepolje
Videm 34
1312 Videm Dobrepolje
Tel. : 01/ 786 71 40
Kontakt: Jasmina Mersel Šušteršič
sikvidem@gro.sik.si

Odprta:
pon., sre., pet. od 12:30 do 19. ure, 
tor. od 8. do 15. ure,
čet. od 11. do 15. ure.

Iskanje in podaljševanje gradiva
        




Hitre povezave